V družbi RGP smo že decembra 2016 sklenili z Dravskimi elektrarnami Maribor Izvajalsko pogodbo, s katero smo se obojestransko zavezali, k vzdrževanju in ohranjanju energetskega potenciala reke Drave na območju akumulacijskih bazenov hidroelektrarn. Akumulacijski bazeni segajo vse od HE Dravograd (Avstrijska meja) do HE Formin, kjer Drava prestopi državno mejo in zavije v Hrvaško.
Ohranjanje energetskega potenciala (OEP) predstavlja predvsem izvzem naplavin in usedlinskih nanosov iz struge z odlaganjem v umetne otoke ali na brežine, s čimer se zagotovi dodatna zaščita in novi habitati za življenje živali in rastlin.
Večino dela opravimo na območju Ptujskega jezera, katero predstavlja umetno izveden akumulacijski bazen za HE Formin (jez Markovci). Z dolžino več kot 7 km in površino 3,46 km2, predstavlja akumulacijo za več kot 17,1 milijona m3. Volumen akumulacij je izredno pomemben za doseganje konstantne proizvodnje električne energije, kot tudi za planiranje obratovanje takrat ko so potrebe po energiji največje.
Zaradi doseganje čim večje prostornine akumulacije izvajamo črpanje usedlin (mulja) od 15.4. do 15.11. kot nam naravovarstveno dovoljenje omogoča vsak dan v tednu od sončnega vzhoda do sončnega zahoda, z dvema plovnima postrojenjema. Prvo plovno postrojenje predstavlja amfibijski bager Watermaster Classic III, s katerim izvajamo vsa pripravljalna dela kot so vgradnja muljnih zabojev, gabionov, zabijanje lesenih kolov, in črpanje mulja po sistemu mešanja usedlin z vodo in črpanjem na lokalno deponijo (Dredging sistem)… Vsa ta dela omogočajo nadaljnjo delo za drug plovni postroj, imenovan RGP 1 (lastna konstrukcija), katerega predstavljajo sestavljeni modularni pontoni, na katerih so nameščene stroji in naprave za nadaljnjo obdelavo in črpanje izkopanega mulja.
V letu 2019, smo pristopili k izvedbi pilotnega projekta črpanja mulja v geosintetike, t.i. Geoutube. Geotube predstavljajo začasne ali trajne deponijske tube za skladiščenje prečrpanega mulja. Dela se izvajajo po sistemu ˝dredging˝ črpanja z Watermaster Classic III in dodajanjem ustreznih flokulantov v črpalni cevovod, kjer se obe suspenziji zmešata in povzročita nastajanje večjih kosmičev (flokul) mulja, kar posledično povzroči takojšnje ločevanje prečrpanega mulja in vode. Takšna mešanica se črpa v Geotubo, kjer se odvečna voda pod pritiskom črpanja drenira skozi stene geotekstila in takoj loči od usedlin (mulja), katere ostanejo ujete v tubi.
Proces črpanja v geotube je tehnološko in izvedbeno izredno kompliciran, saj predstavlja osnovno črpanje mulja po sistemu ˝Dredging˝, torej rezanje – frezanje usedlin in mešanjem z okoliško vodo, katera se takoj lovi v črpalni sistem in s tem prepreči kaljenje lokalne vode. Kapaciteto je omejena z razdaljo črpanja in sicer od 650,0 m3/h do 350,0 m3 /h pri razdalji do 1000,0 m. Črpalno suspenzijo predstavlja 20 % usedlin in 80 % vode, kar pomeni, da v eni efektivni uri lahko prečrpamo do 130,0 m3 mulja. Da dosežemo takojšnje posedanje mulja, moramo v črpalni cevovod dodajati flokulatsko suspenzijo v različnih razmerjih, katera se vmeša v mešanico vode in mulja in omogoči ločevanje vode od mulja.
Tako očiščeno prečrpano vodo vračamo nazaj v Ptujsko jezero. Prečrpan mulj ostane ujet v Geotubi, katera služi kot trajna deponija in osnovni plato za nadvišanje terena. Predvideno je zlaganje Geotube eno na drugo kot prikazuje shema 1.
Shema 1: Predlog postavljanja geotub
Na takšen način se omogoči hitro in kvalitetno odstranjevanje naplavin iz akumulacijskega bazena, s čimer vzdržujemo in povečujemo možno kapaciteto akumulacije vode in s tem zanesljivo proizvodnjo električne energije v sinergije z lokalno skupnostjo in naravovarstvenimi organizacijami.
V družbi RGP smo v vseh teh letih osvojili tehnologijo prečrpavanja mulja in uporabo različnih tehnoloških rešitev za hitrejše odcejanje vode. Naslednji korak je vsekakor uporaba geotub, ki kažejo velik potencial pri reševanju te okoljske problematike.
Pripravil: Bračič Matej